17
Jan. 09
SIRIJA
Še zadnji pozdrav Turčiji in v Sirijo. Mejne prehode najraje prečkam pozno popoldan ali ponoči, da se izognem gneči in čakanju. Ponavadi se carinikom nič več ne da in takoj opravim pregled... Pri plačevanju in menjavi denarja na meji pa je treba biti zelo previden, ker te ogoljufajo, da niti ne veš , kdaj.
Pošteni fantje ni kaj!!! Kasneje, ko sem se vrnil v vas in ustavil kot nalašč na pravem mestu pred pravo trgovino, so mi fantje z gibi pokazali naj počakam, ko mi je med tem eden prinesel vrečko s hrano, ki mi je padla z motorja med iskanjem prenočišča. No, nekaj stvari so pojedli in pokazali na trebuhe, da je bilo odlično, tisto, kar je ostalo, pa vrnili. Bolje kot nič...
Citadela v mestu Allepo
Ostanki ruševin Citadele in imeniten pogled nad mestom Allepo.
Skupina policistov me je povabila na čaj in klepet v policijsko postajo tik ob Citadeli v starem razsutem hotelu, kjer sem tudi prenočil.
Nekako se je treba ogreti ob ognju in metinem čaju...
Dolgi klepeti in razlage so kar naporne, ker večina ljudi ne zna nobenega jezika. S policiti pa lahko komuniciraš v francoščini, tu pa tam tudi v angleščini.
Predvsem jih zanima življeneje v EU, pa seveda ženske, ki ne živijo po takšnih načelih kot tu !!!
V policijski postaji (starem hotelu) sobe prirejene kot ječe in bivalni prostor dežurnim moškim...
Pri prehrani se pa nihče ne sekira in jedo kar po tleh, kruh in ostalo hrano pa postavijo vsepovsod, kjer je kaj prostora.
Gneča in verige avtomobilov mi ne odgovarjajo, zato se skušam izogniti mestom.
Ceste so prašne in umazane, ko pade kaka kaplja dežja, se spremenijo v drsališče.
Za nekatere sem kot nekaj neneavadnega in ko se mi pribljižajo, si ogledujejo in začnejo stikati po stvareh, ki so pripete na motor, ja, ni kaj, včasih je treba tudi malo zobe pokazati in se ne pustiti…
Črpanje vode iz Evfrata za namakanje rodovitnih površin, vodo pošiljajo po kanalih nekaj kilometrov stran.
Evfrat je reka življenja v regiji in vodnjak civilizacije v vsej starosti.
Ostanki obzidja v AR-RAQQAH
Prva noč v puščavi, kjer so se temperature spustile na -3C.
Gostoljubne ženske so mi ponudile domač kruh s priokusom začimbe, ki je ne poznam...
Znameniti most čez Evfrat v DAYR- AZ-ZAWR, 320 km od Aleppa.
Prvič predrl zadnjo gumo.
Ko se ti kaj pripeti, postane zadeva še bolj zanimiva, saj se vsi mimoidoči ustavijo in bi radi pomagali. Ko sem izdrl kos kovine iz zadnje pnevmatike, ga še pogledati nisem imel časa, ker mi ga je gospod iztrgal iz roke, pljunil vanj in ga zabrisal nazaj na cestišče. Hmmm no, še nekdo si ga bo pulil, tako kot jaz!!!
Doura Europos
MARI- ostanki številnih svetišč in palače, ki ležijo na desnem bregu Evfrata in so iz 2000 let pred našim štetjem….
Prijaznen gospod z desne s čepico na glavi mi je priskrbel prenočišče, hrano, ki sem si jo hotel nakupiti, pa podaril.. Dodal je le, da naj si zapomnem, da sem v Siriji in da sem dobrodošel kadarkoli.
Zadnji pogled na Evfrat preden prečka mejo z Irakom...
Med slikanjem me je družba povabila na čaj in nato še na zajtrk in kratek intervju… Opazoval sem nenavadno igro mingalo, ki je nisem razumel.Včasih jih povprašam, zakaj me sprašujejo, katere vere sem, a je to res tako pomembno? Sprobal sem vse mogoče in odzivi so bili zelo različni, vse do poučevanja njihovih navad in njihovih prepričanj, ki se jim raje izognem.
Sirijsko vozilo, ki stane okrog 5000$....
Citadela Qal'at-ar Rahbah
Ker mi je bila vožnja po ravni cesti proti Palmyeri dolgočasna, sem raje zavil na brezpot po puščavi.
Ahhhhh res ne vem, kaj sploh jedo...
Palmyera, ki se nahaja v sredini sirijske puščave, je bilo nekoč mogočno mesto, skozi katerega je potekala karavanska pot od Mezopotamije vse do sredozemske obale. To se nahajajo ostanki obzidja, rimska pot s stebrišči, kopališče, svetišče Baal šamina, Nebujevo in Baalovo svetišče ter grobovi z grobnicami, ki se nahajajo v bližnji dolini. V Siriji so cene vstopnin 150$ , za študente pa le 10$. Včasih se pa je treba znajti in se malo pretvarjati za študenta. Uporabljal sem zdravstveno izkaznico za EU in en oseben dokument, za katerega tako ali tako nobeden ne ve, kaj je, in je vedno delovalo!!!
Svet je res majhen, četudi nas je le 2 milijona se vse povsod srečamo in kakšno po slovensko rečemo. Kolesarka Slovenka z možem Čehom in dvema sopotnikoma na dolgi poti iz Slovenije proti Egiptu in nazaj…
Mlin v Hami
Vse povsod srečam zanimive ljudi s 1000 in eno zgodbo, ki jim rad prisluhnem. Jorge, fant v rdeči majci, mi je preskrbrl prenočišče in večerjo v družinskem krogu. Zgovoren oče, ki je perfektno obvladal francoski jezik, pa popestril večer z dolgimi govori. Ponovno se je ponovila zgodba, ko sem hotel kupiti hrano, so mi jo je podarili. Nikoli ne veš, kako pozdraviti, ker so v arabščini pozdravi povezani z vero in nekateri so zelo občutljivi na to.
Afameja 1,9km dolga rimska cesta s stebrišči, glavnim trgom in gledališčem - izkopanine helenističnega in rimskega mesta…
Vhod v Ugarit
Grad Qual'at al-Marqab…
Sončni zahod na obali mesta Tartusa, ki je v zgodovini znano kot križarsko oporišče.
KRAK DES CHEVALIRES- križarska trdnjava.
Galerija slik
4 komentarji
|
Komentiraj |
Obiskane države
- Austria
- Belgium
- Bulgaria
- Belarus
- Canada
- Switzerland
- Czech Republic
- Germany
- Estonia
- Egypt
- Finland
- Faroe Islands
- France
- Greece
- Hungary
- Ireland
- Iceland
- Jordan
- Lebanon
- Liechtenstein
- Lithuania
- Luxembourg
- Latvia
- Moldova
- Netherlands
- Norway
- Poland
- Romania
- Sweden
- Slovenia
- Slovak Republic
- Syria
- Turkey
- Ukraine
- United Kingdom
- United States