Ob prečkanjeu norveške meje me je spremljalo močno dežževje, ki ni hotelo popustiti. Hitel sem proti jugu in naletel na čredo severnih jelenov, ki so me od daleč opazovali, nato so se pognali v tek. Večina teh jelenov je v lasti Laponcev. O Laponcih se na splošno ne ve kdo ve koliko. Laponci žživijo na severu Skandinavije, na območju štirih držžav - Norveške, Švedske, Finske in Rusije. Kljub temu pa naj bi njihovo število upadalo, domnevno jih je le okrog 70.000. Laponski narod štejemo med enega najstarejših na svetu. Laponci se jezikovno delijo na posamezne narečne regije, pretežno se ukvarjajo z lovom, ribištvom in vse bolj tudi s turizmom. To sem tudi sam opazil na poti, saj so njihovi šotori marsikje predstavljali zgolj turistično atrakcijo. Večina od njih so se izselili v mesta in se asimilirali z drugimi narodi.

.

V laponski vasi Rovaniemi na Finskem naj bi bil doma Božiček. Njegova hiša pa naj bi ležala na polarnem pasu, zato sem šel tja pokukat. Čeprav sem bil tam sredi oktobra, kak mesec preden se začnejo dogajati božične svečanosti, me je gospod Božiček že čakal, da mu prisedem v svoji rezidenci in z njim poklepetam ter mu izrazim svoje želje. Na vhodu v veliko hišo me je škrat povprašal, kdo sem in od kod prihajam. Zanimale so ga še druge stvari, nato pa me je napotil skozi temačno, poledenelo in ognjeno potjo, vse do velike stare stenske ure. Med občudovanjem pravljičnega prostora me je prestregel drugi škrat in dejal motorist pridi pridi, božiček te že nestrpno pričakuje…Vstopil sem v sobo in zagledal gospoda, oblečenega v rdeč brezrokavnik, z velikimi sivimi copati in belo dolgo brado in sedel je na velikem stolu.

pred božičkovo hišo v kraju Rovaniemi na Finskem.

Hiša se nahaja na polarnem pasu.

V božičkovi rezidenci na klepetu.

Popotnik, ki potuje okrog sveta, mi je rekel, in me povabil, naj prisedem.

Ohoho… prihajaš od daleč, iz Slovenije in potuješ dolgo pot…Ni vedel točno iz katerega kraja, zatomi je začel naštevati: Ljubljana, Maribor…? Meni pa ni šlo v glavo, kako ve, toliko o meni, hmmm. Zvijača pa taka! Pogovarjala sva se o moji poti in zanimalo ga je nadaljevanje poti, ker naj bi se tudi on kmalu povzpel na sani in obkrožil svet, da obišče vse otroke. Obljubil mi je, da nama bo prinesel nekaj goriva za motor in nov par pnevmatik za lažjo vožnjo…No, pa bomo videli. Mogoče pa bom spet začel verjeti v božička...

Pokazal mi je na veliko pleteno vrečo, polno pisem, ki jo polnijo vsi tisti, ki ga obiščejo, ter dodal, da ne pozabim zapisati, kar si za božič želim. Ta hišica v tej mali vasici je pravi Las Vegas za otroke, kjer najdejo, vse kar si zaželijo, samo starši morajo zvleči iz denarnice najljubšo kartico.

Dolge, ravne ceste mimo samih gozdov...

Nočno fotografiranje Helsinkov med čakanjem na trajekt za Estonijo.

Nadaljeval sem proti glavnemu mestu Helsinki med tisoči jezeri in gozdovi, od koder sem sprva načrtoval pot preko Rusije, skozi St. Peterburg. Vendar sem nazadnje zaradi dolge čakalne liste na vizum rajre odplul proti Estoniji…

sončni vzhod pri zapuščanju Finske