Šotoril sem na vrtu prijateljeve babice. Zjutraj pa ogled mesta. Praga je polna zgodovinskih znamenitosti in ima lepo arhitekturo. Moral bi si vzeti čas za ogled vseh atrakcij. Pri fotografiranju ene od teh, se mi je zgodil zanimiv dogodek. Na parkirišču sem na hitro pospravil fotoaparata v tank -torbo in zapeljal naprej nekaj metrov. V tem trenutku je eno vozilo neprevidno zapeljalo vzvratno proti motorju in me podrlo na tla. Ko se je voznica zavedla tega, je vsa panična pristopila do mene, ko sem se trudil pobrati motor. Z vzdignjenim glasom sem ji ponavljal, naj umakne svoj avto, da lahko vzdignem motor. Ženska je še vedno vsa zbegana paničarila, potem pa ga končno umaknila. Medtem so mi drugi pobrali fotoaprata, ki sta zletela na tla. Pri tem sta se seveda pošteno popraskala. Ponovno se mi je ženska starejših let približala. Videl sem njena oblačila, ki so bila umazana in strgana. Opravičevala se mi je in razlagala, da ni hotela tega, da me pač ni videla, in to, da je ravnokar prišla iz cerkve…Preveril sem stanje fotoaparatov , objektivov in kovčka, ki je počil. Kaj naj bi storil? Razložil sem ji, da škoda je velika. Ona pa se je skoraj zjokala, da nima denarja. Klicala je nekoga in razumel sem, da si mora sposoditi denar za to nastalo škodo. Kljub besnosti sem se ženske usmilil, saj sem se postavil v njeno kožo in ne bi hotel, da bi mi odplačevala kredit na svoja stara leta…Kljub nastali škodi se nisem kesal za to odločitev . Škoda le ni bila taka, da ne bi mogel nadaljevati svoje poti.

Zadnja slika tik pred pokom...v motor

učenje plesa kar na ulici....

ponovno proti Poljski..