Po vrnitvi s Santorinija  naju je spet gostil grški prijatelj Manol, ker sva morala pridobiti vizume za naslednje države. Dobila sva jih zelo hitro, najhitreje azerbajdžanskega, ki so mi ga izdali v 15 minutah, glede na to da sva pred ambasado čakala 4 ure. Ostale pa v enem dnevu. Ko sva s tem uredila, sva se odpeljala na Peloponez, nato pa proti severozahodu in vzhodu proti Istanbulu.

Poslovitev od grškega prijatelja Manola, ki naju je gostil teden dni

Po dežju spet posije sonce...nad lepi Peloponez.

Prijaznı domačın je ponosno ponujal grško metaxo.

 Na polotoku Peloponez sva občutila pravo mediteransko Grčijo. Pokrajina je gričevnata in zelena. Sami nasadi oljk, agrumov in borovci pa lepa obala. Ceste so ovinkaste in ponekod zelo spolzke. Zvečer sva morala prespati v hotelu na obali blizu Epidavrosa, ker je močno deževalo. Lastnik nama spodaj v lokalu prijazno postregel s čajem in metaxo ter z domačimi mandarini ter pomarančami. Posušila sva si vse premočene stvari in se v sončnem jutru odpeljala v Epidavros, kjer stoji svetovno znano antično gledališče. Tako kot ostali sva tudi midva preizkusila njegovo zvočnost, saj teater slovi po odlični akustiki in tega slovesa mu nisva mogla odvzeti…

Preızkušanje akustike ın najınih glasilk v amfıteatru.

Ko prideva do parkirišča, kjer čaka motor, naju preseneti motoristični par, ki parkira zraven naju. A sta iz Slovenije, je bilo vprašanje….in spoznala sva Uroša in Pio, ki potujeta v določene iste dežele. Bila sta prvi slovenski motoristični par, ki sva ga srečala, odkar sva na poti.

Uroš ın Pia

Odpeljala sva do Olympie, še enega znanega prizorišča iz časa antične Grčije. Na žalost si tamkajšnjih ostankov olimpijskega stadiona od blizu nisva mogla ogledati, ker sva prispela tja prepozno. Nepričakovano dolgo sva namreč vozila po zelo ovinkastih cestah, ki jih nikakor ni hotelo biti konec.

S Peloponeza na celino

Blizu Patrasa je slikovit most, ki povezuje Peloponez s celinsko Grčijo. Prečkala sva ga v večernih urah, ko je bil lepo razsvetljen. Tudi nebo nad nama je bilo v lučkah, saj sva prespala kar med oljkami, ki so jih drugo jutro obirali. Nujno morava pohvaliti odlično grško olivno olje. Pa tudi sicer sva uživala zelo okusno grško hrano. Poleg gyrosa s tazikijem, souvlakov, sirovega bureka, musake in grške solate sva jedla tudi doma skuhano hrano, ki jo je pripravil Manol.

Zahodna Grčija je gričevnata in hribovita. Bila sva v Konici, slikoviti vasi, kjer je star kamniti most, vendar sva imela deževno vreme. Kraj je bil obdan z zasneženimi vrhovi gora. Sneg sva videla tudi od blizu, saj se je v višjih legal ohranil ob cesti. Na tej ovinkasti poti proti Solunu se nahaja ogromno arheoloških najdišč.

Zıma tudi v Grčiji.

Konica

Solun oziroma Thessaloniki nama je bil všeč. Za razliko od Aten je to drugo največje grško mesto dosti bolj umirjeno in prijetno. Vzdušje je bilo kot v poletnih mesecih, polno mladih je posedalo pred modernimi kavarnami, se sprehajalo ob obali ali po novoletno okrašenih ulicah, polnih ličnih trgovinic. Maja si je z veseljem privoščila dobro in ne predrago kavo, po kateri Solun tudi slavi. Domačini si res vzamejo čas za dolge klepete ob dobri kavi, ki jo postrežejo s pecivom in vrčki vode. Zraven pa si prižgejo še cigareto in dopoldan je takoj mimo.

Midva sva v tem mestu ostala 3 dni, ker sva morala nadaljevati z nalaganjem ogromnega števila fotografij na najino spletno stran. Še dobro, da sem spoznal tistega Grka, ki mi je nudil brezplačni internet, in tako sva te dneve v glavnem presedela v velikem in modernem internet caffetu. Ugotovila  sva, da si mladi prav tu krajšajo čas z računalniškimi igrami, posebno v poznih večernih urah med vikendom. Notri je bilo zakajeno in hrupno, zato brez glavobolov ni šlo.

Whıte Tower je sımbol mesta Solun

Zapustiva mesto, prespiva na obali v Amfipoli. Noč je bila ledena (termometer je bil na nuli), imela sva občutek, da res že prihaja zima. Šla sva skozi Dramo, kjer sva zaradi slabega in še vedno mrzlega vremena raje malo posedela v živahnem lokalu, kjer je mladina v zgodnjih popoldanskih urah igrala backgammon in biljard ter pila frape (mrzlo kavo). Sledilo je obmorsko mesto Kavala z ostanki srednjeveškega gradu. Mraz je na poti proti turški meji začel popuščati. Zvečer sva zapuščala Evropsko unijo, prišla sva na turško mejo.

Kampiranje 'pod ledıščem'.