12
Oct. 08

BELORUSIJA

BELORUSKI REŽIM

Zapustil sem EU in prišel na belorusko mejo. Prehod je trajal več kot eno uro. Cariniki in policaji niso znali nobenega tujega jezika, moral pa sem tudi napisati, kam grem in kako dolgo bom ostal ter namen obiska te držžave. Čutilo se je močan vpliv njihovega režima

 

Prvi vizum v mojem potnem listu

Peljal sem v smeri Minska. V koloni kamijonistov sem se zaklepetal s slovenskim voznikom kamijona. Pojasnil mi je, zakaj je dolga kolona proti belorusko-litvijski meji. Tovornjaki namreč ne smejo tovoriti več kot 200 litrov goriva v rezervarju, če prečkajo belorusko-poljsko mejo. Razlog je nizka cena nafte v Belorusiji (70 evrov za 100 litrov dizelskega goriva).

 

. Klepet s slovenskim kamijonistom.

Med vožnjo sem opazoval lahko valovito nižavje in bil presenečen da je vsak kos zemljišča izkoriščen in zelo skrbno obdelan ter da je zelo čisto. Ržeim je očitno tu zelo močan in ljudje to upoštevejo. Ogled glavnega mesta Minsk ni bil nič kaj posebnega. Od tu sem šel proti Poljski. Ko sem se zjutraj zbudil sredi travnika, kjer sem si postavil šotor, so več metrov stran bili ljudje, ki so me radovedno gledali, a približati si ni upal nihče.

Pobiranje mleka v jutranjih urah s konjsko vprego, ki  je v Belorusijı pogosto prevozno sredstvo

Tudi krave so udeleženke prometa.

In ko se krave po paši sprehajajo nazaj vsaka proti svojemu domu,  jih gospodinje že čakajo za molžo...

 

En pastir za vse vaške krave ...


 

Tudi traktorji na avtocesti....

Ko sem na poti srečal patruljo, sem si umislil čas za kratko malicanje. Ob tem sem si lahko ogledoval zanimivo delo kriminalistov, ki so jemali prsne odtise z raztrešenega smetnjaka in z razbitega prometnega znaka. Ko so me zagledali, sem zinil…vandalizem? Prikimali so in dodali DA DA ter me vprašali, če sem turist…. To njihovo delo se mi je zdelo nesmislno in hecno...

Jemanje prstnıh odtısov na avtobusni postaji...Kakih 1000 jih je prijelo po znaku...mogoče le najdejo pravega....hehehe

 Dan so mi popestrili beloruski cariniki ob prečkanju meje. Naletel sem na enega malo zateženega, ki je s svojim donečim glasom zavpil: deklaracija, deklaracija vse deklarirati.. jaz pa flegma samo pokimal in parkiral motor. Pristopil je prijazen moški, ki mi je pomagal prevesti in izpolniti obrazec v cirilici. Pregledali so mi komplet motor in začudeno potiho nekaj mrmljali med seboj. Začelo se je spraševanje, zakaj toliko opreme .Si mogoče novinar?… jaz pa samo odkimaval. Moral sem pokazati vse posnetke kot tudi vse fotografije, le nekaj sem le skril!!! Pregledovanje in spraševanje je trajalo več kot 2 uri , potem pa so me le spustili naprej in mi zaželeli srečno pot…

Sitni in vohunski cariniki

 





Galerija slik



Ni komentarjev


Bodite prvi, komentirajte to vsebino!

Komentiraj

Ime:

E-Mail (ne bo objavljen):

Spletna stran:

Komentar: