Byblos

Znamenito Gitto, po naše kraško jamo, sem izpustil, ker mi niso dovolili fotoaparata vzeti v jamo, in še vedno se držim načela oba ali nič!!!!

Libanon se po veroizpovedi deli na 6 muslimanskih in 11 krščanskih skupnosti, od tega je 45% kristjanov in 55% muslimanov.

V dežju in vetru sem se napotil  proti jugu države, kjer me je na kontrolni točki pred mestom Side vojska zavrnila, češ da ne smem skozi mesto. Skušal sem  prepegovoriti generala, a ni šlo. Med povpraševanjem in iskanjem poti čez goro, ki bi obvozila Side, sem naletel na moškega, ki mi je ponudil prenočišče. Prespal sem v sobi brez oken in vrat, kjer je bila pred nekaj leti restavracija, danes pa le razbitina vojne, ki je divjala pred nekaj leti. Ob pripovedovanju zgodbe, kako je vsa šestčlanska družina  živela 2 leti pozneje  v tej isti sobi  in podobnih okoliščinah, me je kar mal stisnilo pri srcu. Veliko stvari jih povprašam in včasih res ostanem odprtih ust, ker si določenih stvari niti ne drznem predstavljati. Za slovo ni šlo, da mi ne bi gostitelj stisnil v dlan malo knjigico korana za spomin in srečo na poti.

Bil sem že pozen, se poslovil in se skušal prebit okrog Side do juga. Ni in ni šlo. Po nekaj urnem iskanju poti, spraševanju, usmirjanju in na koncu po ponovni zavrnitvi policije sem se poražen vrnil nazaj v Bejrut.

V Bejrutu so mladi skavti protestirali proti nasilju v Gazi in zaprli ceste ter onemogočili promet.

Pri čakanju v križišču so pristopili policisti in spet se je začela izpoved in kontrola, ki pa se me več ne dotakne in mi je že postala nekaj vsakdanjega v tej državi.

Nekateri ljudje so me začeli spraševati, v kateri stranki sem, ali  sem politično opredeljen in če zato potujem????? Mislim hmmmm, kakšno vprašanje!!! Odgovor pa le nasmeh. Hahahahah….

Policisti radi pomagajo še posebej, če so motoristi, kot je ta gospod.

Spet imam srečo in spet priložnost za brezplačno prenočišče, ki mi ga je ponudil nemški motorist, ki dela v Bejrutu.

Ponovno sem se vrnil v predmestje  Side na kontrolno točko vojske, kjer me je general že poznal, podal roko in se nasmejal. Naložil sem motor na kamijon in prečkal mesto, po katerem ni dovoljena vožnja z motornim kolesom. Razlog naj bi bila varnost, o kateri niso hoteli govoriti. Za prevoz sem odštel 10 evrov.

Vozilo UN, ki pelje mimo mnogih plakatov, na katerih so uprizorjeni padli v spopadu z Izraelom. Vse povsod visijo slike, zastave, plakati, ki dajejo občutek črnine in neprijetnih občutkov.

Če sem iskren in opišem občutke doživetega na jugu Libanona, je kot temna  pogorela duša brez upanja na mir. V očeh ljudi, ki sem jih srečal, gori le želja po spopadih  (we want to fight… no peace, only fight....). To so besede fanta mojih let, ki je bil v skupini, ki mi je prestregla pot z nabitimi puškami in izvedla natančno preiskavo mojega motorja in dokumentov. Dolg intervju, kaj iščem tukaj in 100 drugih vprašanj, me ni prestrašilo in sem jim z nasmeškom na obrazu lepo razložil, nato pokazal vse posnetke kamere in fotoaparata. Razložili so mi, da se bojujejo pod Hezbolahom, navedli razmere, ki so mi bile že znane, in me obvestili, da bom obvozil cesto  z nekaj metrov stran od Izraela, kjer mi  je slikanje prepovedano. Kontrolirajo vsakogar, ki jim je sumljiv, ker so pred nekaj dnevi izstrelili dve raketi nad Izrael in povzročili ponovno vroče ozračje med državama... Večina prebivalstva na jugu Libanona se bojuje proti Izraelu in so pod okriljem Hezbolaha (libanonska politična in paravojaška organizacija, v katero so vključeni predvsem Šiiti na jugu države) kot Palestinci v Gazi pod Hammasom. Ni šlo brez  komentarja, kaj si mislim o Izraelu in trenutni situaciji.

Vsi tisti, ki pa demonstrirajo za mir v Palestini in okolici, kjer koli po svetu,  zgubljajo čas, ker bo treba generacije in generacije, da se bodo  želje po vojni  in krvave rane izprale iz glav teh ljudi.

Obvozil sem libanonsko-izraelsko mejo in se po dolini Bekaa vračal nazaj proti Bejrutu. Dan je bil res dolg in naporen, saj sem v 12 urah imel 22 kontrol (dokumenti in kratki pogovori), od tega 6 natančnih preiskav moje prtljage.

Dolina Bekaa je polna vinogradniških površin, saj je Libanon  znan po dobrih vinih in znanih chateaujih.

Simbol Libanaona so mogočne cedre, ki rastejo v višavju in so le redka vrsta pred izumrtjem. Najužnješa cedra na svetu na severni polobli, seveda...

Nekateri menijo, da naj bi bile tudi preko 1000 let stare.