Končno sva prispela nazaj na celino, in sicer na Norveško. Z ladje sva izstopila v Bergnu. V tem mestu sva bila 4 dni zaradi čakanja na servis motorja. Cene teh storitev in blaga so tu po pričakovanjih visoke. Za motor, ki ga imam, bi odštel polovico več.

Ta čas sva si ogledovala stari del tega Bergna. Turista očarajo barvne lesene hišice.

Tudi vzdušje je bilo živahno in popestrili so ga še dodatno mladi fantje, ki so uprizarjali pravo viteško-vikinško bitko.

kot pravi norveški vikingi.

Čudovita narava.

Vožnja med fjordi se je nadaljevala v smeri Lillerhammerja. Vzpenjala sva se čez hribovje mimo slapa Vorıngesfossen. Ob poti, obdani s tundro, je bilo ogromno jezer, v katerih so se zrcalili hribovi in modro nebo. Peljala sva se skozi najdaljši tunnel na svetu, dolg 24,5 km. Pošteno naju je utrudil, ker je vožnja trajala kakih 20 minut, zrak pa precej slab in to na motorju dobro občutiš. Sledilo je olajšanje, kajti pričakala naju je spet čista narava v prelepem soncu. Zvečer sva prispela v kraj Tangen in tu naju je prijazno pričakala Slovenka, gospa Franka, ki tam živi že dosti let. Občutila sva domačnost v zanimivem klepetu, ob okusni lokalni specialiteti v leseni hiši ob gozdu. Pa topel tuš in udobna postelja. Zgodno, še megleno jutro, ki je dišalo že po pravi zimi, se je sprevrglo v prelep sončen dan, pod skakalnico v Lillerhammerju. Nedaleč proč pa sva se v miru sprehodila po muzeju na prostem, kjer sva si ogledovala tradicionalne hiše zbrane iz celotne Norveške.

Mnoga žametna jezera.

Najdaljši tunel na svetu.

Na obisku pri gospe Franki: ob odlični tradicionalni mlečni hrani.

F

Neki motorist iz Nemčije je izkoristil toplo sonce in prelepo naravo za piknik ob vodi.

Boštjan pa za fotografijo.

Skakalnica v olimpijskem Lillerhammerju.

Muzej na prostem.

Mahnila sva v Oslo, kjer sva si še malo privoščila kulturo. Mesto samo po sebi se nama ni zdelo tako zanimivo kot so njegovi muzeji. Pogledala sva si enega, in sicer muzej Fram. Lesena ladja Fram je prva ladja na svetu, ki je dosegla 86. poldnevnik. Tovorila je potrebščine za 12 mož in to za obdobje kar 5 let…Zgodba je zanimiva, saj je bila ta ladja na treh velikih odpravah in pri tem razkrila nekatera zelo pomembna znanstvena vprašanja. Pokukala sva tudi v muzej vikinških ladij, vendar zaradi visokih vstopnin, sva raje nadaljevala pot naprej na Švedsko.

Maja se je vživela v vlogo kapetanke.

Ladja Fram