REYKJAVIK, GEJZIRJI, MODRA LAGUNA...

Pot se je nadaljevala ob črnih peščenih obalah mimo drugega ledenika, Myrdalsjokull. Ogledala sva si čudovit slap Skogafoss, ki s svojim bogatim

tokom vode zbudi pozornost vsakogar.

Napotila sva se proti aktivnemu vulkanu Hekla, kjer je bil relief barvito razgiban. Ker nisva imela dovolj goriva v tanku, nisva šla do vulkana, ampak sva zavila proti Grindaviku na jugozahodu otoka. Na poti sva nepričakovano obstala v koloni avtomobilov, ki so potrpežljivo čakali in se umikali čredam tisočih ovac, ki so jih domačini tradicionalno gnali v doline. Res so vsi bili zelo strpni, tudi če je zastoj trajal 2 uri. V temi in mrazu sva se prebijala po zelo razriti poti, kjer sva zaradi močnih vibracij izgubila vijak vetrobrana.

Domačini so imeli pravo veselico-drobnico ženejo v dolino ob tem pa mirno pijejo pivo in so

dobro razpoloženi. mi pa smo več kot uro čakali, da so jih umaknili s ceste in peljali naprej.

Pri tem se ni nihče niti najmanj pritoževal. Midva sva bila lačna kot volk, zato sva medtem malicala.

Drug dan je bil prijetnejši, saj sva imela nekaj sonca in popestrila sva si ga tudi s kopanjem v popularnem termalnem kopališču na prostem, v Modri laguni. Slabost te atrakcije je visoka cena in dejstvo, da ni naravno ogrevana. V bližini se nahajajo tudi naravni termalni vrelci, zato tu zaudarja po žveplu – gnilih jajcih.

V glavnem mestu, Reykjaviku sva v kampu spoznala nekaj zanimivih ljudi – dva brata, ki sta prišla pešačit po notranjosti Islandije, Islandca z oldtimerjem na treh kolesih…Nato sva šla do naslednje znamenitosti – gejzirja. Eden od the delujočih gejzirjev, slovi po pogostih izbruhih, ki lahko presegajo 15 metrov. Vode tu res ni manjkalo…v bližini se je bohotil slap Gullfoss. Tam sva ponovno srečala danski par z motorjema, le da tokrat sta bila brez motorjev. Imela sta smolo pri prečkanju vode, kjer sta razbila kovček in iskala rešitev za nadaljnjo pot.

Brata Nemca, ki peš raziskujeta hribovito notranjost Islandije, sva srečala  v kampu v
glavnem mestu.

In pa duhoviti Bjoern, Islandec. živeč na Danskem, s svojim antičnim motociklom

čakajoč na gejzir, da izbruhne v višino

sušenje polenovk, do kosti obranih zaradi ptic pa tudi mačkom delajo apetit...

termalni izviri, pokrajina smrdi po žveplu

Midva sva odpeljala protı severu, mimo dveh ledenikov Langjokull in Hofsjokul. Cesta je spet bila slaba ın ponekod podobna njıvam. Vsako leto so te ceste na novo speljane, saj jih prekrije sneg ın spomladi voda spere. V lunınem siju se je blescalo jezero Blondulon, kar nama je polepsalo naporno 4-urno voznjo…

Ena od mnogih cest, po kateri morda prideš do kakšne zanimivosti