04
Nov. 08

ATENE

DRUŽBA ATENSKIH MOTORISTOV IN UREJANJE VIZUMOV

Grčija – končno dežela, ki sem večkrat sanjal o njej…na meji je šlo vse gladko, brez kakršnih koli vprašanj sem hitro nadaljeval proti Solunu. Vmes sem si še ogledal postopek pobiranja bombaža, ki je bil raztresen ob cestah kot odtajan sneg

V Solunu, ko sem bil v internet cafeju, pristopi do mene mlad fant in mi kot vsak postavi ista vprašanja glede mojega potovanja. Le da vsa pojasnila so se tokrat obrestovala. Ponudil mi je brezplačni internet za urejanje moje strani.

Nadaljeval sem v smeri proti Atenam in se nekaj več kot 100km izven Soluna ustavil in kampiral v enem od kampov, ki pa je bil že zaprt. Lastnik mi je vseeno zaračunal 10€ za nočitev, kljub temu da nisem uporabil tuša in ostalih objektov.

Ker se Grki in Turki na splošno ne marajo kaj preveč, je ta gospod hitro dodal, da nikar naj ne hodim v Turčijo, da so tam samo slabi ljudje in če hočem imeti še svoj motor, naj se tej državi raje izognem. Jaz sem se samo posmejal, saj poznam te vrste zgodb.

Vreme je bilo tako mrčasto, da ta dan nisem niti enkrat potegnil po sprožilcu in enkrat za spremembo se samo vijugal po gladkih slabih cestah. V Atenah me je pričakal prijatelj Žiga, ki sva skupaj delelala v Bruslju. Vožnja motoristov v Atenah je bila pravi šok, saj več kot polovica sploh ne uporablja čelade in vožnja med avtomobili je prava norija, saj švigajo mimo tebe kot strela.


Naslednje tri noči sem prenočil v rezidenci ameriške ambasade pri Žigi ın Jessici.

Tu sem začel nalagati slike na stran.V petek proti večeru pa sem se odpravil na kampiranje na obalo kakih 80km stran.med potjo sem se ustavil v eni od trgovin za foto opremo, .da nabavim potrebno, kjer me je ogovoril grški motorist in me hito povabil na kavico z motoristi, ki sestankujejo vsak petek v tednu. Super ,mal prave motoristične družbe vedno pride prav. Laho si mislite kolikokrat sem moral ponoviti zgodbo, saj jih je bilo nekaj čez trideset.povabili so me na večerjo na tipično grško hrano na souvlaki,taziki in pravo grško solato. hrane res ni manjkalo, pa eden od njih mi je stalno metal na moj krožnik naj jem ,ker potrebujem zaloge za dolgo pot..res so bili prijazni pogovarjali smo se o marsičem, še posebej me je zanimala njihova nora vožnja, kar pa za njih ni kaj poosebnega, le da se trudijo da bi vsak motorist uporabljal čelado. Po večerji je sledila še tradicionalna vožnja po avtocesti, kjer se razživijo in potiskajo svoje konje do onemoglosti. drvijo vijugajo, med seboj tekmujejo, nekateri nalašč mimo policajev s polno paro peljejo... Tı pa so že itak vajeni in sploh ne ukrepajo.heheheh res nori svet....

Motoristi foruma PITSTOP

Mmmmmmm kar kruli mi želodec, ko se spomnim na to hrano....

Začela se je tradicionalna vožnja temperamentnih Grkov

Manol (Xebarkos), fant , ki me je povabil, mi je ponudil še prenočišče, kar pa nisem pričakoval. Naslednji dnI mi je uredil čiščenje mojega Jacka v pralnici WASH-GO , kjer mi je Xeno res pošteno sčistil motor. Koleno avspuha se je bleščalo kot novo. Nevem, kako je to naredil ,a super , spedenali so mi ga v nulo. Šef pralnice mi je še uredil servids na BMW MOTOGENESIS, ki so mi ga izvedli zastojn ,le zadnje vijake polomljenega blatnika sem moral plačatati . Res so me presenetili in si nisem nikoli mislil, da mi bodo šli tako na roko Xeno je dejal mi smo bratje motoristi in moramo držati skupaj in se nasmejal... uredili so nam še zastonj servis najinih čelad in nove vizirje v Shoei trgovini . Naslednjo noč sem prespal pri drugem motoristu ; pri Dimitriju , in smo zvečer šli mal zažurat v en bar z živo rokck glasbo. Prvič ,da sem se peljal z nekom, ki ga ne poznam , pa glede na to, kakšno imajo vožnjo, sem pomislil na marsikaj, a je bilo vse OK.

Manager BMW-ja, ki nama je uredil brezplačni servis.

Žuranje z Dimitrijem , Manolom in ostalimi

bmwbikers.gr

sportriding.gr

Čas je kar tekel in končno je prišle trenutek, ko se mi je Maja nazaj pridružila .

 

Akropola v nočnı karizmi.

Imel sem za urediti kar nekaj vizumov za sosednje države .Prijatel Žiga je kontaktiral gospoda Vladimirja Kolmaniča, ambasadorja v Atenah, ki naju je lepo sprejel in povabil na večerjo v rezidenco. Priskrbel nama je vse potrebno, da čim hitreje dobim vizume.

Večerja s slovenskim ambasadorjem v Atenah

Ker je tudi sam ambasador motorist, se je povzpel na Jacka.

Za vikend pa sva za malo spremembe odplula do Santorinija.

 






Galerija slik



Ni komentarjev


Bodite prvi, komentirajte to vsebino!

Komentiraj

Ime:

E-Mail (ne bo objavljen):

Spletna stran:

Komentar: